Mesto Vis, Hrvaška

Mesto Vis se nahaja na severovzhodnem delu otoka Visa, v globoko uvlecenem in dobro zašcitenem zalivu. Mesto se je razvilo iz nekdanjih naselij Kut in Luka, ki sta se z izgradnjo cerkve Gospa od Spilica v 16 stoletju združila v celoto.

Proti mestu gravitirajo vasice vzhodnega dela otoka: Zenka, Milna, Bargujac, Podstražje, Podselje, Plisko Polje in Marine Zemlje. Po Drugi svetovni vojni je celotni otok postal vojaška cona.

Po demilitarizaciji otoka, na zacetku Domovinske vojne, se je na otoku Vis zacel bolj intenzivno razvijati turizem. Torej, šele pred petnajstimi leti sta mesto in otok postala odprta za obiske tujcev. Ostanki vojaških objektov na severozahodnem in severovzhodnem delu viškega zaliva pricajo o bivanju jugoslovanske vojske.

Tekom zadnjih sto let je veliki del prebivalstva v iskanju boljših življenskih pogojev emigriral z otoka. Tako danes v mestu Vis živi samo okrog 2000 ljudi, medtem ko celotni otok šteje samo 3500 prebivalcev.

Številni obiskovalci, med katerimi so posebej pogosti navtiki, vse pogosteje obiskujejo Vis. Ceprav so spremembe v nacinu življenja opazne na vsakem koraku, je Vis ohranil stari mediteranski šarm, ki se mu je težko upreti, ter življenje brez stresa in gnece.

 

Ostanki gradov in kamnite plošce so dokaz o tisocletni naseljenosti otoka in ruševine teatra, ki so vzidane v temelje franciškanskega samostana na polotoku Prirovo, anticne terme in helenisticno pokopališce, potrjujejo da je mesto Vis bilo eno najstarejših urbanih središc na Hrvaškem.

Samo mesto Vis, anticno Isso, je utemeljil sirakuški tiran Dionizij Starejši okrog leta 397 pred našim štetjem, kot oporišce grškemu naseljevanju Jadrana. Dionizijevo naselje se je nahajalo na tistem delu mesta, ki se danes imenuje Gradina, kot tudi na polotoku Prirovo.

Vis je v obdobju helenizma bil tako mocen, da je osnoval svoje lastne kolonije na prostorih današnjih mest Trogirja, Stobreca in Lumbarde na Korculi. O razvitosti mesta pricajo tudi številni arheološki ostanki. V arheološki zbirki viškega muzeja, ki se nahaja v avstrijski trdnjavi Batarija si lahko ogledamo najlepši primer anticne umetnosti na Visu - bronasto glavo boginje Artemide.

Poleg te znacilne, so tudi druge vredne anticne umetnine, kot so glava moškega in ženske, keramicne vaze razlicnih oblik, posode; nedvomno enkratna je zbirka amfor, ki so bile najdene v morju v neposredni bližini mesta. Poseben arheološki pomen imajo helenisticne nadgrobne plošce, locirane v predelu mesta, ki se imenuje Mrtvilo, ob zahodni strani današnjih športnih igrišc.

 

Naravni pogoji in tradicija so dolocili razvoj gospodarskih dejavnosti prebivalcev Visa. Zahvaljujoc velikimi površinami plodnega in kvalitetenega zemljišca, posebej v podrocju okrog mesta Vis, je kmetijstvo od nekdaj bila poglavitna veja v gospodarstvu.

Vinogradništvo je že v anticnih casih bilo pomembna dejavnost prebivalcev Visa, tako da že anticni pisatelj Agatarhid govori o tem 'kako je vino iz Isse, otoka na Jadranskem morju, v primerjavi z drugimi veliko boljše'. Po drugi strani bogata lovišca rib v tem delu srednjega Jadrana vplivajo na razvoj ribištva.
Danes ima poleg omenjenih dejavnosti zelo pomembno vlogo tudi storitveni sektor, posebej turizem.

 

Mesto Vis poseduje izjemno bogato kulturno-spomeniško dedišcino iz novejšega obdobja. V tem imamo veliko trdnjav, palac in plemiških pocitniških hiš.

Ce se napotite iz mesta Kut, ki se nahaja na jugovzhodnem delu, proti Luki, ki je tudi na jugovzhodnem delu zaliva, boste zagledali Jakinovo palaco, palaco pesnika Petra Hektorovica, Petrinovicevo palaco, rojstno hišo enega najvecjih hrvaških pisateljev Ranka Marinkovica, Prdvaricevo in Gazarovicevo palaco. Potem se vrstijo Gariboldijeva palaca in znana Vila Kaliopa, ter avstrijska trdnjava Batarija.

V mestu Luka vas pricakujejo Mardešiceva, Radošijeva, Vukašinovic-Dojmijeva palaca, ter palaca Tramontana in utrdba Perasti. Izven mesta se nahajajo angleške trdnjave Terjun, Fortica in Velington.

Od sakralne arhitekture in umetnosti je posebej zanimiva predromanicna Cerkev sv. Jurija (Sv. Jurij je zašcitnik mesta Vis in se praznuje 23. aprila) v istoimenskem zalivu v neposredni bližini ceške vile, ter Cerkev sv. Marije v Podselju - duhovnem središcu otoka, kjer prebivalci mesta hodijo za praznik Vele Gospe.
Med ostalimi sakralnimi objekti je potrebno obiskati Cerkev sv. Cipriana in Justine na Kutu, Cerkev Gospe od Spilica ki povezuje Kut in Luko, ter franciškanski samostan na polotoku Prirovo.

 

V mestu se gost lahko ukvarja z razlicnimi športnimi aktivnostmi. V tem smislu je zelo pomemben športno-rekreacijski center z štirimi teniškimi tereni, igrišcem za košarko in malim nogometnim igrišcem. Aktivni so tudi jadralski klub, klub za kriket in paragliding. Izven mesta se nahajata dva centra za potapljanje, kjer organizirajo potapljanje v spremstvu potapljacev. Možno je tudi kolesariti ali planinariti.

 

V nobenem primeru ne smete zgrešiti znane mestne restavracije ali konobe, ki se nahajajo v okolici mesta v sklopu vaških gospodinjstev. Vsekakor je potrebno preizkušati lokalne specialitete - viško pogaco, kruh t.i.'hlib' ali sardele na žaru. V teku leta se dogaja veliko zanimivih manifestacij med katerimi so posebno znacilne: silvestrovanje na odprtem, maškare v casu pusta, Mednarodni festival amaterskih gledališc v mesecu maju, Viško kulturno poletje s koncerti in z gledališkimi predstavami v casu poletnih mesecev, ter jadralna regata v oktobru.